Cerkev Žalostne Matere Božje - Žebnik

Najbolj otipljiv spomin na čase grajskih gospodov na Žebniku.

• prvotno grajska kapela
• spomin na čase grajskih gospodov
• poleg bogate notranjosti ima dih jemajočo okolico
• posebnost je 14 božjepotnih kapelic križevega pota na zadnji strmini pred cerkvijo

Nad potokom Sopoto in prav tako imenovano dolino se strmo dviga vrh Žebnika, visokega 490 metrov. Na vrhu je že pred 13. stoletjem stal grad Žebniških gospodov in stal je vse do Valvasorjevega časa. Pozneje je začel razpadati, danes pa so tam le še razvaline, prerasle s travo in drevjem.

Spomin na čase grajskih gospodov, ki še ostaja in je najbolj otipljiv, je cerkvica Žalostne Matere Božje. Ta je bila nekdaj posvečena, med vitezi zelo cenjenemu, svetniku Pankraciju. Prvotno je bila grajska kapela, tekom stoletij pa se je razvijala, večala in dobivala novo družbeno vlogo. Šele v prejšnjem stoletju so jo posvetili Mariji sedmerih žalosti.

Cerkev Žalostne Matere Božje

Najstarejši del cerkve je prezbiterij, v katerem so vidni sledovi gotike. Na južni strani mu je prizidan zvonik kvadratnega tlorisa.

Leta 1769 so cerkvi prizidali ladjo, hkrati pa celotno svetišče tudi obnovili.

V prejšnjem stoletju so ob zadnji prezidavi dodali še del ladje, zato je notranjost cerkve danes zelo dolga in ozka.

V cerkvi najdete dva oltarja. Glavni oltar Žalostne Matere Božje je iz 18. stoletja, stranski oltar na severni steni ladje pa baročen in posvečen sv. Antonu, puščavniku.

Poleg bogate notranjosti svetišča pa bo vsakogar prevzela njena okolica. Cerkev namreč stoji na polici, ki se dviga h grajskim razvalinam. Ob lepem vremenu so razgledi čudoviti in se razlegajo na Kum, Svibno, Radeče ter štajersko in dolenjsko hribovje.

Nekaj posebnega je tudi 14 božjepotnih kapelic križevega pota, ki vas spremljajo po grebenu zadnje strmine pred cerkvijo. Kapelice so bile zgrajene v prvi polovici 19. stoletja, ko se je začela pobožnost v čast Žalostni Mariji Božji.