Ulica Milana Majcna 1
1433 Radeče
Telefon: 03 56 87 941
E-mail: info@ktrc.si
ID DDV: SI15909786
Matična št.: 1623486000
Na Njivicah, le streljaj iz Radeč, je že leta 1956 zrastel kopališki center z zunanjim bazenom, ki naenkrat sprejme do 250 kopalcev.
Izjemno podobo sta mu vdihnila arhitekt Franc Cacak in krajinska arhitektka Juta Krulc. Ustvarila sta estetsko zanimiv objekt, ki se na edinstven način staplja z okoliško naravno kuliso.
Leta 2005 je ljubljansko društvo arhitektov v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo radeški bazen prepoznalo kot arhitekturno dediščino.
KV publikaciji Varstvo spomenikov (XXVII, 1985) je zapisano, da je Karel Zahrastnik leta 1955 pri kopanju temeljev za kabine pri bazenu našel dve bronasti narebrani zapestnici s presegajočimi konci, premera 6,6 cm in 5,9 cm. Podobnih obročkov naj bi bilo približno 10, sam je obdržal 2, ostale pa so dali pretopiti, misleč, da so zlati.
Poleg zapestnic so bile tudi kosti in fragmenti keramičnih posod rjavkaste barve. Zapestnici je odkupil Pokrajinski muzej Celje, pozneje pa pridobil še tretjo.
Zapestnici sta brez dvoma grobni najdbi. Po tem sodeč gre za nekropolo iz starejše železne dobe (4. do 8. st. p. n. št.), iz t.i. halštatskega obdobja. Na območju med Ljubljansko kotlino, Savo in Kolpo se je namreč razvila močna jugovzhodnoalpska kultura, predvsem zaradi prehodne lege in prisotnosti železa.
V času halštatske dobe so ljudje verjeli v posmrtno življenje. To je pomenilo, da so pokojniki tudi po smrti potrebovali enake predmete, kot so jih uporabljali v času zemeljskega življenja.
Juta Krulc se je vedno zanimala za rastline. Juta Krulc se je leta 1932 vpisala na študij arhitekture na tedanji Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Oddelek je ustanovil in vodil prof. Ivan Vurnik (ta je v Ljubljano povabil tudi Jožeta Plečnika, ki je privolil opravljati funkcijo profesorja na fakulteti). Vurnik je svojim učencem podajal tudi znanje o umeščanju rastlin v prostor.
Juta Krulc je bila ena prvih, ki so diplomirali na oddelku za arhitekturo. Tri leta je delala v Srbiji, v tem času je narisala nekaj zgradb, potem pa nič več. Želela je urejati interierje in vrtove. Nadvse je spoštovala naravo. Oblikovala je predvsem družinske vrtove, zasnovala pa tudi nekaj večjih ureditev.
Leta 1960 je zasnovala park ob Vili Tartini v Strunjanu, leta 1961 park ob Gozdarskem inštitutu v Ljubljani. Zasnovala je tudi več spominskih parkov izven Slovenije ter javni površini v Radečah in Hrastniku. Med prvimi pri nas je na vrtove načrtno sadila trajnice. Imela je zelo razvit dar za prostoročno risanje.
Kot aktivna oblikovalka in predavateljica je vztrajala do pozne starosti, dočakala je namreč kar 102 leti.
Revija za arhitekturo, urbanizem in uporabno umetnost je izhajala od leta 1951 do leta 1963. Revijo Arhitekt je izdajalo Društvo arhitektov Slovenije oziroma Zveza arhitektov Slovenije v Ljubljani. Spremljala je sočasne dosežke v urbanizmu, arhitekturi in gradnji objektov, obravnavala je spomeniško varstvo, ljudsko arhitekturo, regionalno načrtovanje, šolanje arhitektov in objavljala tudi likovno kritiko.
Del uredniškega odbora je bil v letih od 1951 do 1956 tudi arhitekt Franc Cacak, ki je v sodelovanju s krajinsko arhitektko Juto Krulc zasnoval podobo Bazena Radeče.
Njivice 33
1433 Radeče
03 568 11 11 - bazen
03 56 87 941 - KTRC
info@ktrc.si
Bazen obratuje od sredine junija do konca avgusta.
Urnik:
Od ponedeljka do nedelje
09.00 – 19.00;
19.00 – 21.00 Rekreacijsko plavanje
Možnost nočnega kopanja
21.00 – 23.00, vsak torek in petek
Ulica Milana Majcna 1
1433 Radeče
Telefon: 03 56 87 941
E-mail: info@ktrc.si
ID DDV: SI15909786
Matična št.: 1623486000
KTRC Radeče, avtorske pravice pridržane
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.