Železni most na Savi

Galerija

 
 

Nekoč tretji največji most v tedanji Avstro-Ogrski, ki se v enem loku elegantno pne preko Save. 

  • ob izgradnji tretji največji most v Avstro-Ogrski
  • danes je namenjen le še pešcem in kolesarjem
  • včasih je bil edina prometna povezava med Štajersko in Kranjsko
  • zgrajen v rekordnih 11 mesecih

Železni most preko Save je bil zgrajen leta 1894 po več kot tridesetletnih prizadevanjih Radečanov. Jekleno konstrukcijo mostu je izdelalo podjetje Ignaza Gridla z Dunaja, temelje pa gradbenik Tršek iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah. 

Danes je kot tehniški spomenik železni most namenjen le še pešcem in kolesarjem, nekoč pa je predstavljal edino prometno povezavo med Štajersko in Kranjsko.  

Ob izgradnji je bil tretji največji most na področju tedanje Avstro-Ogrske, dokončan je bil v rekordnih enajstih mesecih. Nima podpornih nosilcev, dolg je 84, širok 6 metrov, njegova nosilnost pa je 12 ton. Posebnost železnega mostu je, da so vsi spoji med seboj kovičeni. 

Ali veste...

... da je bila prva pobuda za izgradnjo radeškega mostu podana že leta 1858?

Od Litije do Sevnice namreč ni bilo nobenega mostu, po katerem bi bilo mogoče prečkati reko Savo. 13. marca 1858 je vitez Gutmannsthal na tedanjega cesarsko-kraljevskega namestnika grofa Chorinskyja naslovil pismo, v katerem navaja, zakaj je v Radečah potrebno zgraditi most. Ponudil je tudi brezobrestno posojilo 15. do 16.000 goldinarjev za izgradnjo, ki pa ga tedanje ministrstvo ni sprejelo.  

Omenjeno pismo hrani Arhiv RS. Cesarska-kraljeva deželna vlada je istega leta Cesarsko-kraljevemu trgovinskemu ministrstvu predlagala »naj se zgradi most med Radečami in Zidanim mostom ob državnih troških.« Predlog ni bil uslišan, je pa bilo ministrstvo pripravljeno podpreti gradnjo, če bi se za njo odločil kateri od podjetnikov. Le-ta bi si stroške kasneje povrnil s pobiranjem mostnine. 

... da so prvotno Radečani razmišljali o gradnji lesenega mostu?

Leta 1873 je Cesarsko-kraljevo ministrstvo notranjih opravil privolilo v izgradnjo stalnega lesenega mostu med Radečami in Zidanim mostom. Ideja ni doživela uresničitve, saj sta ceni hrastovega lesa in delovne sile skokovito poskočili. Prav tako so se bali velikih voda oz. poplav, ki bi lesen most zlahka odnesle.

Že v časih, ko mostu še ni bilo, so poplave promet ustavile za več dni. Hkrati so predvidevali težave pri utrjevanju lesenega mostu zaradi skalnatega terena ob Savi, skrbela jih je nosilnost lesenega mostu, zmanjšanje pretočnosti reke zaradi izgradnje »kobil« in visoki vzdrževalni stroški. Da bi se izognili nevšečnostim in velikim stroškom, so se na koncu odločili za izgradnjo železnega mostu.

... da so pred izgradnjo mostu več let opazovali promet z brodom?

Promet z brodom so opazovali več let zapored v različnih letnih časih. Stroški brodarine so bili zelo visoki, v času poplav se je še povišal, mostarina pa je bila v povprečju nižja. Z opazovanjem so izračunali, da bi lahko bil čisti dohodek mostnine znašal 3.000 goldinarjev letno.

Predvidevali so tudi, da bo promet preko mostu zaradi boljše povezave večji. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je promet z izgradnjo železnice povečal ter brod ne zadostuje več vsakodnevnim potrebam.

... da temelji železnega mostu nosijo več kot le most sam?

Septembra leta 1893 so začeli z gradbenimi deli in prvi kamen položili na štajerski strani. Kot se spodobi, seveda, s primerno slovesnostjo, pogostitvijo in streli. Na kranjski strani pa naj bi bilo v temelje železnega mostu vzidanih več načrtov, tiskovin in pa tudi seznam mož, zaslužnih za izgradnjo.

... da so kljub vsemu Radečani najprej zgradili leseni most čez Savo?

Ob gradnji železnega mostu so namreč poleg zidarskih del pričeli delati pomožni leseni most. Ob zaključku gradnje železnega mostu, ko je odslužil svojemu namenu, so ga podrli. Podjetnik, ki ga je postavil, je les »precej dobro prodal na Hrvatsko«, navaja časopis Slovenec septembra 1984.

... da je gradnja železnega mostu stala 85.000 goldinarjev?

Prvotno je bil strošek gradnje ocenjen na 90.000 goldinarjev. Deželni inženir Hrasky je izdelal načrt za most leta 1889. A ker Dežela Štajerska ni bila pripravljena financirati svojega deleža, se je Občinski odbor v Radečah odločil sam zbrati tretjino zneska. G. Anton Raab pl. Rabenau se je obrnil na deželni odbor z obvestilom, da je inženir Hrasky načrte predelal.

S tem so se stroški znižali na 80.000 goldinarjev. 1882 je deželni zbor tako sprejel sklep, da bo dve tretjini stroška nosila Dežela Kranjska, Občina Radeče eno tretjino, 10.000 goldinarjev pa so gradnji namenili še iz deželnega zaklada. Končni stroški so znašali 85.000, navaja časopis Slovenski narod. Navede tudi, da je šel »brod čez Savo k večnemu počitku«.

... da je most prestal »komisijonalno obtežilno poskušnjo«?

Dva dni pred otvoritvijo so most preizkusili. Po načrtih bi moral nositi 460 kg/m2. Od ranega jutra do poznega večera se je čez most vozilo 50 parov konj in volov, ki so na vozovih prevažali savski prod in kamenje. Most je preizkušnjo odlično prestal, saj se je ob predpisani obtežitvi usločil le za 2 cm.

Župan Rižnar je oktobra leta 1894 o uspešno opravljeni preizkušnji obvestil Deželni odbor in zaprosil za povračilo stroškov Občini Radeče v višini 294,20 goldinarjev, ki so bili izplačani delavcem in voznikom. Natančen popis vseh, ki so sodelovali pri obtežilni preizkušnji, še vedno hrani Arhiv RS.

... kako je železni most v Radečah zgrajen?

Celotna konstrukcija mostu je izvedena kot paličje oz. podaljšlje iz valjanih železnih profilov. Vsi spoji so med seboj kovičeni. Vozišče je izdelano iz hrastovih plohov. Vse kaže, da je po vojni prišlo do obnove oz. ojačanja mostu. Na spodnjih spojih, vertikalnih in diagonalnih nosilcih so vidne varjene zaplate. Drugih rekonstrukcij most ni bil deležen in je ohranjen v svojem prvotnem izgledu.

Ob izgradnji je bil železni most v Radečah največja tovrstna konstrukcija na slovenskem z enim samim nosilnim poljem. Dopustna obremenitev mostu je bila 12 t, kar je še danes razvidno iz starih litoželeznih napisnih tabel na obeh koncih mostu. Most je bil v svojem času poseben tehniški dosežek in so ga omenjali tudi v strokovni literaturi kot izvirno konstrukcijo.

Informacije

KTRC Radeče

Ulica Milana Majcna 1
1433 Radeče

03 56 87 941
info@ktrc.si

Možen je samostojen ogled, po prehodni najavi pri KTRC Radeče pa je mogoč tudi voden ogled v kombinaciji z drugimi znamenitostmi.

 
 

Podobne znamenitosti

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.